Tema: Projekt Hirošima

»Vprašanje, ki ga Radovič zastavi v projektu Hirošima, ni več vezano samo na mentalne podobe in zgodovinsko zavest, temveč na paradoksalno faktičnost novih medijskih in fotografskih podob.«

»Življenje in spomin na uničenje ter ruševine kot spomeniki – vsi ti elementi se v Radovičevem projektu pojavijo istočasno in izjemno močno.«

»Telo – človeško ali kot korpus narave – je v središču vseh fotografij. Ta telesa so hkrati ekstatična in kataleptična, kar kaže na to, da so maskiranje, dekoriranje in prekodiranje telesa in zgodovine način komunikacije in povezovanja.«